Noben od naših cutov nam ni tako dragocen kot dar vida. Naš vid nam omogoca, da uživamo v soju in lepoti soncnega zahoda, da preberemo knjigo, da nas ogreje toplota prijaznega nasmeha ali se nas dotakne nedolžna igra otroka – poleg vsega ostalega seveda, kar lahko vidimo vsak dan. Vid je verjetno zadnji cut od katerega bi se prostovoljno poslovili – cetudi bi nam ponujali celo kraljestvo zanj.

Gledanje je povsem preprosto opravilo: le oci odpremo in že vidimo. Tako pac je. Vendar se pogosto zmedemo in zacnemo izgubljati ta dragoceni dar. Verjetno ste se kdaj zacudeni spraševali: kako to, da ima toliko ljudi scasoma težave z vidom? Delo strokovnjakov na tem podrocju – t.j. optikov in oftalmologov - temelji na vec kot 150 let starih teorijah. Uradno sprejeto »dejstvo« je, da clovekov vid z leti slabi in da si ne moremo pomagati drugace, kot da nosimo ocala ali kontaktne lece. Vendar moramo tudi lece po dolocenem obdobju zamenjati – glede na poslabšanje našega vida. Nic kaj obetujocega, mar ne? Razen majhne malenkosti: to sploh ne drži.

Ob koncu 19 stoletja je newyorški oftalmolog William H. Bates (1860 - 1931) postavil to uradno sprejeto »dejstvo« pod vprašaj. Pri vsakodnevnih pregledih oci številnih pacientov je ugotovil, da se clovekov vid ves cas spreminja. V letih raziskovanja je polagoma odkril »naravni nacin videnja«. Zacel je tako, da je sebi ozdravil presbiopijo (starostna daljnovidnost) in nadaljeval je z vztrajnim zdravljenjem celega niza napak vida in bolezni oci v presenetljivo kratkem casu. Leta1903 je na primer odkril preprosto tehniko, s pomocjo katere lahko preprecimo nastanek kratkovidnosti (miopije) pri vecini šoloobveznih otrok. Leta 1912 je dosegel uvedbo tega sistema vaj v šolski ucni program v New Yorku in pojav kratkovidnosti pri otrocih je padla s 6 na 1 odstotek. Prav gotovo se ob tem sprašujete: »Le zakaj toliko otrok potem še nosi ocala?«.

Stroka je vecinoma zanemarila ugotovitve Dr. Batesa. Ljudje, ki se dandanes poslužujejo kake naravne metode za zdravljenje vida, najpogosteje uporabljajo tako imenovano Batesovo metodo. Svetovno znani ameriški romanopisec Aldous Huxley je bil skoraj slep, ko je zacel uporabljati Batesovo metodo in je povsem ozdravel. O tem je tudi napisal knjigo s primernim naslovom: »Umetnost videnja« (1975). Batesova metoda je pomagala tudi ocetu Gestalt terapije, Fritzu Perlsu in pred kratkim je mlad mož po imenu Mier Schinder, ki je bil rojen slep, ponovno pridobil naravno sposobnost videnja prav s pomocjo Batesove metode. Dr. R.S. Agarwal že celo svoje poklicno življenje poucuje Batesovo metodo v Indiji. Ustanovil je tudi »Šolo za popoln vid« (“School for Perfect Eyesight”) v ašramu Sri Aurobindo v Pondicherryju. S svojim delom je dr. Agarwal pomagal že vec tisocim ljudem, ki so imeli raznovrstne ocesne bolezni, na primer katarakte, dvojni vid, spremembe na rumeni pegi, hiperopijo, presbiopijo, miopijo, astigmatizem, itd.

Sam sem vec kot 26 let nosil ocala, preden sem se opogumil in se odlocil, da nekaj ukrenem. Slišal sem, da imajo ljudje, ki veliko casa posvecajo dolocenim vajam, scasoma možnost povsem popraviti svoj vid. Vendar sem si želel kot zahodnjak metodo, ki bi dala hitre rezultate. Leta 1991 sem bral knjigo dveh avtorjev, Johna Grinderja in Richarda Bandlerja, »Trans-formacije, nevrolingvisticno programiranje in struktura hipnoze« (1981) (Trance-formations, Neuro-Linguistic Programming and the Structure of Hypnosis). Na 166 strani te knjige avtorja pripovedujeta, kako so cloveka s hipnoticno regresijo popeljali nazaj v peto leto njegovega življenja – v obdobje, ko je imel še popoln vid. Ko so ga »privedli« nazaj v sedanjost in mu ob tem narocili, naj ohrani vid, ki ga je imel pri petih letih, se je to tudi zgodilo. Poskus je uspel! Zame je bilo to razburljivo odkritje in zacel sem iskati hipnotizerja, ki bi lahko dosegel enak rezultat pri meni. A vesolje je imelo z menoj druge nacrte. Ker nisem nikogar našel, sem zacel iskati druge metode za izboljšanje svojega vida.

Eksperimentiral sem z raznimi tehnikami vizualizacije in ugotovil, da le-te delujejo, vendar po moji oceni lahko izboljšajo vid le za 25 odstotkov. Kot je odkril William Bates že pred 100 leti, sta domišljija in vizualizacija pomembna dejavnika.

Nekaj kar je mocno spodbudilo moje razmišljanje na to temo, so bile raziskave z ljudmi z razcepljeno osebnostjo. Nek psihiater v Chicagu, ki se je ukvarjal s takimi pacienti, jih je peljal k optiku in pod hipnozo, so pacienti »preklapljali« z ene osebnosti v drugo. Optik je ob pregledu vida vsake od teh osebnosti z zacudenjem ugotovil, da se je vid »preklopil« skupaj z osebnostjo, kateri je bolnik trenutno pripadal. Chriss Sizemore, glavni lik v knjigi in filmu »Trije obrazi Eve« (The Three Faces of Eve), je imel drugacen vid za vsako osebnost. Daljnovidnost, astigmatizem in barvna slepota so se izmenjavali, skupaj s posameznimi osebnostmi.

Obstajajo dejanske, izmerljive spremembe v obliki oceh in v ocesnem pritisku. Ljudje z razcepljeno osebnostjo kažejo tudi druge dramaticne spremembe kot so potreba po insulinu, ko so v eni osebnosti in nobene potrebe po insulinu, ko so v drugi – odvisno od tega, ce je posamezna osebnost diabetik ali ne. Ob vsem tem lahko sklepamo, da težave z vidom niso fizicne narave, temvec napaka v programski opremi – in umskega izvora. Pri ljudeh, ki imajo razcepljeno osebnost, se ti znaki kažejo zelo hitro in dramaticno. Rezultati teh raziskav omajujejo tudi splošno prepricanje, da se vid z leti slabša.

Moje zadnje in odlocilno odkritje na tem podrocju je bilo pranicno zdravljenje. Mojstra Choa Kok Sui-ja sem srecal v zacetku 80-tih let, še preden je leta 1987 objavil svojo prvo knjigo »Starodavna vešcina in znanost pranicnega zdravljenja« (The Ancient Art & Science of Pranic Healing). Ob branju te knjige in proucevanju drugih zdravilnih metod, sem razvil sposobnost delovanja na etericni ravni. Pranicno zdravljenje nam omogoca odstranjevanje zastale energije v oceh in jo nadomestiti s svežo. Sam sem v prvem tednu zacel s pranicnim zdravljenjem vsake dve uri. Na zacetku sem se spotikal na poti v službo, ko nisem nosil ocal in delal vse do popoldneva, preden sem si jih spet nataknil. A že po enem tednu teh vaj nisem vec potreboval ocal in jih od tedaj naprej tudi ne nosim vec. .

Pot na katero se boste sedaj podali, je pot odkrivanja svojega naravnega vida. Osebno sem trdno preprican, da nihce resnicno ne potrebuje ocala ali kakršnekoli druge korekcijske lece in priprave za izboljšanje vida. Prirocnik, ki je pred vami, je skupek številnih razlicnih metod za ponovno pridobitev vašega vida po naravni poti. Gotovo boste v njem našli tudi metodo, ki je primerna posebej za vas. Najpomembnejše pri tem je, da se naucite sprostiti in videti svet takšen kot v resnici je.

Delo s prepricanji
Tu se ukvarjamo s prepricanji, ki nas omejujejo in se nanašajo na stvari, ki jih v nekem trenutku svojega življenja ne želimo »videti« ali na nekaj, kar nam naša prepricanja prepovedujejo videti. Zahvaljujoc delu Roberta Diltsa nam Nevrolingvisticno programiranje ponuja nekaj izbranih in elegantnih metod za razreševanje nasprotujocih si prepricanj. Ko boste dosegli strinjanje z lastno podzavestjo, se vam bo vid zacel hitro izboljševati.

Fizicne vaje
Po svojem bistvu so to Batesove vaje z dodanimi izpopolnitvami, ki sem jih razvijal vec let. Kadar nosimo korekcijske lece, ne uporabljamo ocesnih mišic tako kot bi jih brez tega pripomocka. Zato postanejo mišice mlahave in jih moramo s pomocjo vaj okrepiti.

Delo z energijami
Predstavlja gorivo za našo raketo. Pranicno zdravljenje nam omogoca hitro olajšanje napetosti v oceh in prinaša novo energijo v celoten mehanizem videnja. William Bates je priporocal zlasti soncenje (namestimo se tako, da gledamo z obrazom v sonce, pri tem pa imamo oci zaprte). Vendar zahteva moderno življenje ob racunalniških zaslonih, ki nam pijejo energijo, bolj dosegljiv vir energije.

Vizualizacija
Podobe in spomin so pomembni vidiki vizualnega sistema, torej oba dejavnika tako vizualizacija kot sprošcanje mocno prispevata k zdravemu vidu.

Sedaj vas vabim, da se mi pridružite na poti povrnitve naravnega jasnega vida.