Noben od naših cutov nam ni tako dragocen kot dar vida. Naš vid nam omogoca, da uivamo v soju in lepoti soncnega zahoda, da preberemo knjigo, da nas ogreje toplota prijaznega nasmeha ali se nas dotakne nedolna igra otroka – poleg vsega ostalega seveda, kar lahko vidimo vsak dan. Vid je verjetno zadnji cut od katerega bi se prostovoljno poslovili – cetudi bi nam ponujali celo kraljestvo zanj.
Gledanje je povsem preprosto opravilo: le oci odpremo in e
vidimo. Tako pac je. Vendar se pogosto zmedemo in zacnemo izgubljati ta dragoceni
dar. Verjetno ste se kdaj zacudeni spraševali: kako to, da ima toliko
ljudi scasoma teave z vidom? Delo strokovnjakov na tem podrocju –
t.j. optikov in oftalmologov - temelji na vec kot 150 let starih teorijah.
Uradno sprejeto »dejstvo« je, da clovekov vid z leti slabi in
da si ne moremo pomagati drugace, kot da nosimo ocala ali kontaktne lece.
Vendar moramo tudi lece po dolocenem obdobju zamenjati – glede na poslabšanje
našega vida. Nic kaj obetujocega, mar ne? Razen majhne malenkosti: to
sploh ne dri.
Ob koncu 19 stoletja je newyorški oftalmolog William H. Bates (1860 -
1931) postavil to uradno sprejeto »dejstvo« pod vprašaj.
Pri vsakodnevnih pregledih oci številnih pacientov je ugotovil, da se
clovekov vid ves cas spreminja. V letih raziskovanja je polagoma odkril »naravni
nacin videnja«. Zacel je tako, da je sebi ozdravil presbiopijo (starostna
daljnovidnost) in nadaljeval je z vztrajnim zdravljenjem celega niza napak
vida in bolezni oci v presenetljivo kratkem casu. Leta1903 je na primer odkril
preprosto tehniko, s pomocjo katere lahko preprecimo nastanek kratkovidnosti
(miopije) pri vecini šoloobveznih otrok. Leta 1912 je dosegel uvedbo
tega sistema vaj v šolski ucni program v New Yorku in pojav kratkovidnosti
pri otrocih je padla s 6 na 1 odstotek. Prav gotovo se ob tem sprašujete:
»Le zakaj toliko otrok potem še nosi ocala?«.

Stroka je vecinoma zanemarila ugotovitve Dr. Batesa. Ljudje, ki se dandanes posluujejo kake naravne metode za zdravljenje vida, najpogosteje uporabljajo tako imenovano Batesovo metodo. Svetovno znani ameriški romanopisec Aldous Huxley je bil skoraj slep, ko je zacel uporabljati Batesovo metodo in je povsem ozdravel. O tem je tudi napisal knjigo s primernim naslovom: »Umetnost videnja« (1975). Batesova metoda je pomagala tudi ocetu Gestalt terapije, Fritzu Perlsu in pred kratkim je mlad mo po imenu Mier Schinder, ki je bil rojen slep, ponovno pridobil naravno sposobnost videnja prav s pomocjo Batesove metode. Dr. R.S. Agarwal e celo svoje poklicno ivljenje poucuje Batesovo metodo v Indiji. Ustanovil je tudi »Šolo za popoln vid« (“School for Perfect Eyesight”) v ašramu Sri Aurobindo v Pondicherryju. S svojim delom je dr. Agarwal pomagal e vec tisocim ljudem, ki so imeli raznovrstne ocesne bolezni, na primer katarakte, dvojni vid, spremembe na rumeni pegi, hiperopijo, presbiopijo, miopijo, astigmatizem, itd.
Sam sem vec kot 26 let nosil ocala, preden sem se opogumil
in se odlocil, da nekaj ukrenem. Slišal sem, da imajo ljudje, ki veliko
casa posvecajo dolocenim vajam, scasoma monost povsem popraviti svoj
vid. Vendar sem si elel kot zahodnjak metodo, ki bi dala hitre rezultate.
Leta 1991 sem bral knjigo dveh avtorjev, Johna Grinderja in Richarda Bandlerja,
»Trans-formacije, nevrolingvisticno programiranje in struktura hipnoze«
(1981) (Trance-formations, Neuro-Linguistic Programming and the Structure
of Hypnosis). Na 166 strani te knjige avtorja pripovedujeta, kako so cloveka
s hipnoticno regresijo popeljali nazaj v peto leto njegovega ivljenja
– v obdobje, ko je imel še popoln vid. Ko so ga »privedli«
nazaj v sedanjost in mu ob tem narocili, naj ohrani vid, ki ga je imel pri
petih letih, se je to tudi zgodilo. Poskus je uspel! Zame je bilo to razburljivo
odkritje in zacel sem iskati hipnotizerja, ki bi lahko dosegel enak rezultat
pri meni. A vesolje je imelo z menoj druge nacrte. Ker nisem nikogar našel,
sem zacel iskati druge metode za izboljšanje svojega vida.
Eksperimentiral sem z raznimi tehnikami vizualizacije in ugotovil, da le-te
delujejo, vendar po moji oceni lahko izboljšajo vid le za 25 odstotkov.
Kot je odkril William Bates e pred 100 leti, sta domišljija in
vizualizacija pomembna dejavnika.
Nekaj kar je mocno spodbudilo moje razmišljanje na to temo, so bile raziskave z ljudmi z razcepljeno osebnostjo. Nek psihiater v Chicagu, ki se je ukvarjal s takimi pacienti, jih je peljal k optiku in pod hipnozo, so pacienti »preklapljali« z ene osebnosti v drugo. Optik je ob pregledu vida vsake od teh osebnosti z zacudenjem ugotovil, da se je vid »preklopil« skupaj z osebnostjo, kateri je bolnik trenutno pripadal. Chriss Sizemore, glavni lik v knjigi in filmu »Trije obrazi Eve« (The Three Faces of Eve), je imel drugacen vid za vsako osebnost. Daljnovidnost, astigmatizem in barvna slepota so se izmenjavali, skupaj s posameznimi osebnostmi.
Obstajajo dejanske, izmerljive spremembe v obliki oceh in
v ocesnem pritisku. Ljudje z razcepljeno osebnostjo kaejo tudi druge
dramaticne spremembe kot so potreba po insulinu, ko so v eni osebnosti in
nobene potrebe po insulinu, ko so v drugi – odvisno od tega, ce je posamezna
osebnost diabetik ali ne. Ob vsem tem lahko sklepamo, da teave z vidom
niso fizicne narave, temvec napaka v programski opremi – in umskega
izvora. Pri ljudeh, ki imajo razcepljeno osebnost, se ti znaki kaejo
zelo hitro in dramaticno. Rezultati teh raziskav omajujejo tudi splošno
prepricanje, da se vid z leti slabša.
Moje zadnje in odlocilno odkritje na tem podrocju je bilo pranicno zdravljenje.
Mojstra Choa Kok Sui-ja sem srecal v zacetku 80-tih let, še preden je
leta 1987 objavil svojo prvo knjigo »Starodavna vešcina in znanost
pranicnega zdravljenja« (The Ancient Art & Science of Pranic Healing).
Ob branju te knjige in proucevanju drugih zdravilnih metod, sem razvil sposobnost
delovanja na etericni ravni. Pranicno zdravljenje nam omogoca odstranjevanje
zastale energije v oceh in jo nadomestiti s sveo. Sam sem v prvem tednu
zacel s pranicnim zdravljenjem vsake dve uri. Na zacetku sem se spotikal na
poti v slubo, ko nisem nosil ocal in delal vse do popoldneva, preden
sem si jih spet nataknil. A e po enem tednu teh vaj nisem vec potreboval
ocal in jih od tedaj naprej tudi ne nosim vec. .
Pot na katero se boste sedaj podali, je pot odkrivanja svojega naravnega vida. Osebno sem trdno preprican, da nihce resnicno ne potrebuje ocala ali kakršnekoli druge korekcijske lece in priprave za izboljšanje vida. Prirocnik, ki je pred vami, je skupek številnih razlicnih metod za ponovno pridobitev vašega vida po naravni poti. Gotovo boste v njem našli tudi metodo, ki je primerna posebej za vas. Najpomembnejše pri tem je, da se naucite sprostiti in videti svet takšen kot v resnici je.
Ker poznam metode
hipnoze, nevrolingvisticnega programiranja in pranicnega zdravljenja, vsebuje
moja metoda za trening vida mnogo vec kot originalna Batesova metoda. Izboljšanje
vida si predstavljam kot ravnoteje štirih elementov.
Metoda Treninga vida temelji na sledecih elementih:
.
Vizualizacija
Meditacija / Sprostitev
. .
Delo s prepricanji
Nevrolingvisticno programiranjeDelo z energijami
Pranicno zdravljenje
.
Fizicne vaje
Batesove in druge vaje
Delo s prepricanji
Tu se ukvarjamo s prepricanji, ki nas omejujejo in se nanašajo na stvari,
ki jih v nekem trenutku svojega ivljenja ne elimo »videti«
ali na nekaj, kar nam naša prepricanja prepovedujejo videti. Zahvaljujoc
delu Roberta Diltsa nam Nevrolingvisticno programiranje ponuja nekaj izbranih
in elegantnih metod za razreševanje nasprotujocih si prepricanj. Ko boste
dosegli strinjanje z lastno podzavestjo, se vam bo vid zacel hitro izboljševati.
Fizicne vaje
Po svojem bistvu so to Batesove vaje z dodanimi izpopolnitvami, ki sem jih
razvijal vec let. Kadar nosimo korekcijske lece, ne uporabljamo ocesnih mišic
tako kot bi jih brez tega pripomocka. Zato postanejo mišice mlahave in
jih moramo s pomocjo vaj okrepiti.
Delo z energijami
Predstavlja gorivo za našo raketo. Pranicno zdravljenje nam omogoca hitro
olajšanje napetosti v oceh in prinaša novo energijo v celoten mehanizem
videnja. William Bates je priporocal zlasti soncenje (namestimo se tako, da
gledamo z obrazom v sonce, pri tem pa imamo oci zaprte). Vendar zahteva moderno
ivljenje ob racunalniških zaslonih, ki nam pijejo energijo, bolj
dosegljiv vir energije.
Vizualizacija
Podobe in spomin so pomembni vidiki vizualnega sistema, torej oba dejavnika
tako vizualizacija kot sprošcanje mocno prispevata k zdravemu vidu.
Sedaj vas vabim, da se mi pridruite na poti povrnitve naravnega jasnega vida.